ŠRILANKA 3. del – Potovanje v zimskih mesecih

Ta članek je sestavljen iz treh delov: Šrilanka I. del  | Šrilanka II. del | Šrilanka III. del

Potopis primeren za popotovanja od meseca Oktobra do konca Maja

Kaj je lepšega v zimskih dneh, kot to, da se lahko vkrcaš na letalo zapustiš mraz in sneg ter se odpraviš v tople kraje? V zimskih mesecih je Azija popolna destinacija, ki nudi raznolike kulture, odlično hrano in nepozabna doživetja.

Tokratni cilj je Šrilanka, majhen otoček na jugu Indije. Samo potovanje je bilo sicer prevoženo v kombiju, saj se je na potovanje odpravila skupina prijateljev, Seveda pa smo pri vsakemu dnevu dodali tudi navodila kako se poti lotiti z javnim prevozom. V tem primeru bi mogoče svetovali, da si vzamete kakšen dan več, saj so vožnje tu kar dolge.

Vedno se izplača spremjati akcije na različnih spletnih straneh, saj ni neke magične formule, kje bo kara cenejša, so pa akcije za to destinacijo zelo pogoste in fleksibilne. Letalske karte so torej v žepu, tokrat relacija Zagreb – Doha – Colombo. Čas je da krenemo na pot. Vse navedene vstopnine so po osebi.

Šrilanka

III. del: Na pot v zimskih mesecih

Bloger: ANJA SEKALO

1. Dan: LETALIŠČE – NEGOMBO

Let je minil kar hitro, saj je bil presto v Dohi malo daljši od ene ure, torej ravno dovolj da smo si pretegnili noge in nato naprej. Na ekranu so se začele odštevati zadnje minute leta in polni pričakovanj smo začutili kako so se kolesa letala dotaknila Šrilanških tal. Pristali smo na mednarodnem letališču Bandaranayke. Samo letališče leži cca 1h vožnje od Colomba in le 15 minut od bližnjega mesteca Negombo.

Takoj po izstopu je v nas buhnila vročina, končno je zime vsaj za dva tedna konec! V čakalnici nas je pričakaj taksist z napisom in nasmehom na obrazu, kjer je kar prijalo po dolgem letu. Zapeljal nas je do našega hotela, katerega smo rezervirali v naprej.

Hotel je bil blizu plaže, tako da smo se odločili, da se popoldan spopademo z Indijskim oceanom. Tokovi so bili zelo močni in valovi visoki, tako da plavanje ni bilo možno, bolj poigravanje z vodo v upanju, da te val ne prevrne. Negombo krasi dolga široka peščena plaža, ki na žalost ne nudi sence. Nekateri deli plaže so lepši, kot drugi a se je definitivno videlo, da je to bolj postojanka kot pa sanjski tropski resort, mesto je namreč znano po svoji ribji industriji. To smo videli na večernem sprehodu, ko smo prečkali območje plaže, kjer se je na tleh sušilo na tisoče rib, katere bodo kasneje romale na lokalne tržnice. Definitivno zanimivo in kratkega obiska vredno mesto.

Pot z javnim prevozom: Najbolje je do Negomba vzeti tuk tuk (lokalni trokolesni taksi) ali pa navaden taksi. Avtobusna postaja je cca 10-15minut hoje od letališča v smeri Negombo.

2. Dan: NEGOMBO – SIGIRIYA

Po zajtrku smo zapustili Negombo in se odpravili na pot proti Sigiriyi. Ker smo si želeli malo drugačne izkušnje s sloni smo v Millenium Elephant Foundaciji rezervirali »Sprehod s slonom« in kosilo (Cena 6000/=). MEF je lociran cca 3km stran od svetovno znane slonje sirotišnice Pinawalla in je cisto druga zgodba. Črede slonov in slonjih mladičev, ki jih na sredi hranijo medtem, ko se okoli njih zgrinja gruča turistov in jih fotografira je tukaj neznanka. Tu predvsem skrbijo za slone, ki so se mogoče poškodovali oziroma so zboleli (kar mi navadni smrtniki na zunaj sploh ne opazimo) ali pa so obsojeni na življenje v ujetništvu – najpogosteje v templju ali pa pri lastniku doma. Center MEF plača lastniku mesečno najemnino za slona, da ta lahko nato biva pri njih, prav tako krijejo vse stroške hrane in zdravljenja, ki so zelo visoki. Financirajo se izključno z donacijami in vstopninami. Sprehod s slonom smo izbrali zato ker Slon dobi priložnost, da se z nami ležerno in glede na njegov lasten tempo sprehodi, medtem ko mu mi sledimo in ga opazujemo pri njegovih aktivnostih in v miru občudujemo njegovo mogočnost. S to izkušnjo smo pobližje spoznali slona ter so njemu veliko novega naužili, njegovega mahuta (vodnika) in njihov stil življenja na human način.

Na žalost je čas minil zelo hitro in krenili smo na pot. Sledil je še zadnji postanek v enem izmed Zeliščnih in začimbnih vrtov (Voden obisk brezplačen), kjer smo se naučili veliko o tukajšnjih rastlinah, začimbah in zeliščih, ter seveda tradicionalni ayurvedski medicini. Najboljši del pa je bil definitivno demonstracija ayurvedske masaže. 

Sledila je vožnja do Sigiriye. Na poti smo se ustavili na večerji v lokalni restavraciji, kjer smo si privoščili lokalno jed po imenu Egg hoppers, nekakšne slane palačinke v obliki čašice v ocvrtim jajcem na sredi. Zelo okusno.

Pot z javnim prevozom: Avtobus iz glavne postaje v Negombu do Kegalle (cca 2,5h) / Tuk tuk do Millennium fondacije (povratna vožnja 1200/= – 1500/=) cca 15min v eno smer / Avtobus Kegalle do Kandya in nato naprej do Dambulle (cca 3,5-4,5h) in natu tuk tuk Dambulla – Sigiriya.

3. Dan: SIGIRIYA

Dobro jutro! Odličen zajtrk je garancija za dober začetek dneva, Sploh ko se človek zbudi s pticami sredi čudovitih zelenih palm in riževih plantaž. Sigiriya je resnično raj na zemlji.

Danes smo se odločili, da se povzpnemo na Pidurangala kamniti osamelec (Vstopnina 1000/=), ki je manj znan brat Sigiriye. Tu se je včasih nahajal džungelski budistični samostan. Dandanes so vidni ostanki meditacijskih sob, kamniti kip spečega Bude in stara kamnita tabla z napisom. Vzpon ni preveč naporen, razen čisto zadnjega dela, kjer je potrebno preplezati par manjših skal. Razgled z vrha skale na sosednjo Sigiriyo in zeleno džungelsko pokrajino je bil nepozaben in vreden vsakršnega napora. Res ultimativen kraj za sprostitev. Popoln dopoldan.

Popoldan smo se odločili za obisk vasi (3000/= vključen obrok). Sicer z zavednostjo, da je to malce bolj turistična aktivnost a so nas čudovite fotografije prepričale. Najprej smo se vkrcali na volovsko vprego in se po makadamski cesti zapeljali do jezera. Vsekakor ne morem trditi, da je bila vožnja udobna, sploh ker je kolesje leseno a je bila definitivno zanimiva. Pri jezeri smo se vkrcali na kanuje in mislim, da je bil to moj najljubši del. Plovba med lokvanji s pogledom na Sigiriyo, zanimive ptice in čudovite rastline. Ker je pripekalo močno sonce nam je gospod, ki je veslal iz lokvanjev naredil zabavne klobuke, ki so resnično pomagali. Vožnja je prehitro minila in že smo se izkrcali na drugi strani, kjer se nahaja manjša vasica. Tu so domačini zgradili glinene hiške v katerih sicer ne bivajo (ne tu a vidite povsod po otoku ljudi, ki bivajo v identičnih hišah). Tu nam je gospodinja skuhala lokalen obrok riž in kar, gospod pa nam je razkazal njihova polja in hišico na drevesu, kjer ponoči spi in čuva pridelke pred divjimi sloni, ki se tu radi hranijo na poljih in s tem povzročijo veliko škodo. Čudovita izkušnja. Na koncu nas je počakal tuk tuk in vrnili smo se v hotel, kjer smo ob pločevinki Liona (Lokalno pivo) in veliko dobre hrane preživeli večer.

Pot z javnim prevozom: Večino se da prehoditi peš oziroma s tuk tukom.

4. Dan: SIGIRIYA- POLONNARUWA – SIGIRIYA

Danes smo se odločili, da se odpravnino na enodnevni izlet do Polonnaruwe (3700/=). Sicer se tu nahajata dve Antični prestolnici, druga je Anuradhnapura a smo se odločili, da bo obisk ene za nas dovolj. Mesto je druga bivša prestolnica otoškega cesarstva. Sprehodili smo se med orjaškimi stupami, nekdanjimi samostani, bolnicami in budističnim sodiščem. Izpustili nismo niti kraljevega paviljona, Thuparamaya, Watadagaya (znamenita okrogla stupa), Uththararamaya (kraj, kjer je kip spečega Bude) in  Lankathilanka – najstarejši budistični tempelj. Sama vedno rada izvem kaj o ruševinah katere si ogledujem, zato smo zbrali skupaj denar (3000/= na skupino) in si privoščili vodnika, po območju kateri nam je povedal res ogromno, razložil vsa poslopja in templje ter njihovo zgodovinsko vrednost in razkazal muzej. Tako je starodavna prestolnica res zaživela pred našimi očmi. Posebej so me navdušili namakalni sistemi in umetna jezera, ki še dandanes skrbijo za to, da sta tu flora in favna izredno bogati.

Po ogledu smo si privoščili konkretno pozno kosilo v lokalni restavraciji »Jaga Food«, v šrilanškem stilu, tik ob reki, kjer živijo velikanski monitorji. Sledila je vožnja nazaj v guest house in nočitev.

Pot z javnim prevozom: Tuk tuk Sigiriya – Dambulla in nato avtobus do Polonnaruwe cca 2h. V kolikor ste z javnim prevozom se splača prespati ali v Polonnaruwi ali v Dambuli. Po antičnem mestu se lahko zapeljete s kolesom, sam najem stane par evrov.

5. Dan: SIGIRIYA – KANDY

V teh parih dneh smo se kar vsi po vrsti zaljubiji v čudovito naravo v Sigiriyi a ker je čas na otoku omejen smo se morali odpraviti naprej in raziskati preostale dele otoka. Naš prvi postanek je bil v sosednjem mestecu Dambulla. Tu se nahaja zlati kamniti tempelj zgrajen v 1. stoletju pred našim štetjem in je največji tempelj na otoku zgrajen v skali. Po strmih stopnicah smo se povzpeli vse do vhoda kjer so nas pričakale radovedne opice. Sprva so bile zabavne in prikupne, dokler niso opazile, da je prijatelj iz nahrbtnika nič hudega sluteč potegnil piškote. Še preden smo se dobro zavedali je ena izmed njih izmaknila paket iz njegovih rok in stekla na bližnjo skalo, kjer se je začela borba močnejšega, katera opica bo dobila več. Pa je šel naš prigrizek po gobe. Vstopili smo v tempelj (1500/=) in se prepustili zgodovini. Kamniti strop je prekrit s freskami, ki izhajajo iz budistične mitologije in pripovedujejo zgodbe o preteklih rojstvih Bude. Jama premore največjo zbirko Budinih kipov na otoku. Res zanimiv obisk.

Odpeljali smo se naprej južno od Dambulle. Naša druga postojanka je bilo mesto Matale, mesto znano po svoji kulturni raznolikosti, ki jo slikovito predstavlja ogromen hindujski tempelj (100/=), spomenik hindujske kulture. Tempelj je star cca 250 let in posvečen boginji dežja in rodovitnosti Mariamman. Tempelj je prekrit s številnimi pisanimi kipi in skulpturami ter podobami hinduizma. Definitivno vredno postanka. Na žalost je bil takrat v tako ravno festival, tako da smo si lahko ogledali smo zunanjost zgradbe.

Ustavili smo se v lokalni restavraciji in si za kosilo privoščili »chicken fried rice«, torej riž s piščancem in nato nadaljevali pot do Kandyja. Prihod v Kandy je bil definitivno šokanten saj smo v nekaj urah zamenjali podeželje za mestni vrvež. Popolnoma drugačna izkušnja, a nas je tako pritegnila drugačnost okolja in želja po raziskovanju.

Čeprav smo bili utrujeno, smo se odločili, da dan zaključimo z obiskom Dalada Maligawa, templja Budinega zobu (1500/=). Bodite pozorni na to, da avtomat za karte ne vrača denarja! Zob je na Šrilanko prinesla princesa v laseh v 4. stoletju, da bi ga zaščitila. Tempelj smo obiskali ravno v času tradicionalnega obreda imenovanega »pooja«, ki traja med 18.30 – 19.30 ure. Uspeli smo videti tudi kupolo obdano z dragimi kamni v kateri se skriva Budin zob in budistične knjige zapisane na palminih listih, ki opisujejo 550 življenj Budde. Za zaključek smo prižgali svečke in kadila, ter se prepustili zvokom meditacije. Popoln zaključek dne.

Pot z javnim prevozom: Tuk tuk od Sigiriye do Dambulla cca 1000/=, nato avtobus do Kandyja cca 2,5-3h. Lahko se naredi postanek v Matale in nato ujame drugi avtobus naprej.

6. Dan: KANDY

Današnji dan smo namenili raziskovanju Kandya. Sicer se mi ga nekateri izognejo a moram reči, da smo mi re uživali v raziskovanju mesta in številnih trgovinic. Ljudje tu so bili mnogo bolj zgovorni in čez dan smo se znašli v neštetih situacijah, kjer so nas izprašali od tega kdo je poročen in kdo ne, do s kje smo in kako nam je všeč Šrilanka. Zanimive je da tu ljudje brez zadržkov vprašajo tudi bolj osebne stvari a ne moreš, da jim ne bi odgovoril, saj so vsi tako prijazni in nevsiljivi. Edina stvar, ki je bila malo nadležna v mestu so bili vozniki tuk tukov. Dan smo preživeli v slikoviti kulturni in akademski prestolnici Šrilanke. Mesto premore številne tržnice, parke, templje… Posebej impresiven je ogromen kip Bude na vrhu hriba (250/=). Obiskali smo tudi Udawata Kele (670/=), džunglo sredi mesta, ki skriva zanimive rastline in živali in seveda lokalno tržnico, ki skriva vse od hrane pa do oblačil in ostalih zanimivih kotičkov. Cene tu so bile zelo poštene in seveda se splača malce barantati a ne pričakujte velikih popustov saj so na tej tržnici cene res lokalne. Na stojnicah s sadjem so nas tudi prijazno nahranili in zelo všeč mi je bilo, da so bili popolnoma nevsiljivi kar se tiče samega nakupa.

Dan smo zaključili z večernim sprehodom okrog čudovitega jezera, ki je osrčje mesta. Seveda so bile glavna atrakcija ogromne jate rib, monitorji, želve in tisoč in ena ptica. Res zanimivo, da se nahaja tako pisano živalstvo sredi mesta.  

Za konec pa smo si pustili obisk kulturnega šova (1000/=), kjer so nam šrilanški plesalci predstavili njihovo kulturo skozi tradicionalne plese. Najbolj znan ples je imenovan »Kandyan dance«, ki se pleše ob spremljavi tradicionalnih bobnov. Eden izmed domačinov nam je pojasnil, da je to sicer šov za turiste a se vsi tej plesi še dandanes redno uporabljajo v vsakodnevnem življenju in posebnih dogodkih, kot so festivali, parade, poroke, otvoritve itd. Ponovno čudovit in nepozaben dan, ki se nam bo za vedno vtisnil v spomin!

Pot z javnim prevozom: Kandy se da prehoditi peš ali pa do višje ležečih znamenitosti s tuk tukom. Štratnina je minimalno 100/=

7. Dan: KANDY – NUWARA ELIYA – ELLA

Ker imamo malo časa je seveda naše popotovanje moralo biti zelo aktivno če želimo videti vse. V Kandju smo pozajtrkovali kot vedno toast, jajca, marmelada, malso, sadje in čaj – to je nakako tu standard zajtrk v vsakem hotelu a je dovolj, da premostimo lakoto do kosila. Danes smo se odpravili prti Šrilanškemu visokogorju in sicer mestecu po imenu Nuwara Eliya. Čas za občudovanje slikovitih gričev posutih s plantažami čaja, opazovanje obiralk pri delu in odkrivanje majhnih tamilskih vasic. Res dih jemajoča pokrajina, katere se z besedami ne da opisati. Ob cesti smo se ustavili in poklepetali z nabiralkami čaja, ki so na povedale, da v 8h naberejo 20kg listo in so plačane v povprečju nekje 4-5€ na dan. Delo izgleda res zelo naporno in šele v tem trenutku se človek zave koliko truda je vloženega v skodelico čaja. Skupaj smo se fotografirali jim dali manjši napitnino (100/= vsaki) in se odpeljali naprej.

Na poti smo se na hitro ustavili še na razgledni točki 100m visokega slapu Ramboda in se nato zapeljali do tovarne čaja »Blue Fields«. Tu so nam ponudil voden ogled tovarne in brezplačno skodelico čaja. Sam proces je res zanimiv in morem reči, da poučen, ste na primer vedeli da sta črn in zelen čaj ista rastlina a drugačen proces obdelave? Po obisku je sledila krožna vožnja po mestecu Nuwara eliya, kjer so se res videli ostanki kolonizacije, saj se ti zdi, da si pristal na angleškem podeželju. Kupili smo nekaj prigrizkov, ki jim tu pravijo »short eats« in jo mahnili proti železniški postaji.

Ob 14.40 smo prispeli na Železniško postajo Nanu Oya in tam pričakali vlak, ki je prispel ob 15.00 in nas nato popeljal vse do Elle. Imeli smo srečo, da je bilo vreme zelo jasno, tako da smo lahko res videli zakaj je to najlepši del vožnje z vlakom na otoku. Res nora narava, bujno zelenje – popolnost! Tudi sama vožnja je bila prava dogodivščina; glasni prodajalci napitkov in prigrizkov, privoščili smo si vade, ki je dejansko ocvrta leča – res okusno, glasbeniki, prijazni domačini, ki so z nami klepetali o naših počitnicah na Šrilanki, ljudje ki visijo skozi odprta vrata vlaka ker lahko… Skratka počutili smo se kot da smo na nekakšni zabavi in ne na vožnji z vlakom. Definitivno priporočamo.

V Ello smo prispeli malo po 18.00 uri, kjer nas je počakal voznik. V centru vasice smo pojedli večerjo (ponudba je tu dokaj zahodnjaška) in se odpravili v naš Guest House.

Pot z javnim prevozom: AC avtobus z glavne avtobusne postaje do Nuwara Eliye cca 2,5h (Lahko se ustavite pri tovarni čaja in potem ujemate naslednjega do mesta, sedežev najbrž ne bo) / Tuk tuk iz mesta do železniške postaje Nanu Oya cca 20min / Vlak do Elle cca 3h (15.00 ali 16.00).

8. Dan: ELLA - UDAWALAWE

Ella leži na 1041m nadmorske višine in je ena najbolj znanih vsic na Šrilanki. Sama vas v resnici ni nič kaj posebnega, saj je le skupek številčnih hotelov, restavracij in ostalih prenočišč, je pa zato toliko bolj posebna narava, ki jo obdaja.

Ker nimamo dovolj kondicije, da bi se vzpeli na velikega Adama (ki je od Elle oddaljen 120km in šteje 5500 stopnic v eno smer). So se odločili, da obiščemo Mali Adamov Vrh. Sam vzpon je nekje 100m nadmorske višine, pot pa je zelo položna in enostavna. To je bila naša prva aktivnost po zajtrku, tako da še ni bilo vroče. Sprehodili smo se med čajevci, na poti srečali par krav, katere se niso pustile motiti, šli mimo zanimive tamilske vasice oziroma zaselka, kjer živijo nabiralci čaja vse do končnih stopnic. Po nekje 5 minutnem vzponu po stopnicah smo prispeli na vrh in oprl se nam je dih jemajoč razgled na čudovito pokrajino. Šrilanka ima res noro lepo naravo. Celoten vzpon in spust je trajal cca 1,5h.

Po spustu smo se odločili obiskati, ker peš, razgledno točko 9 arches bridge, Sama hoja je trajala cca 3omin v eno smer. Pogled na most je naravnost čudovit in priročno se tam nahaja gospod, ki ponuja sveže sadnje sokove za idealno sprostitev med opazovanjem mostu.

Zapustili smo center Elle s kombijem in po 5 minutah dosegli naš naslednji cilj Ravana Slapove iz znamenite legende o Rami, Ravani in Siti. Najbolj pogumni se lahko tudi okopajo v slapu, nas pa so bolj zabavale nagajive opice, ki so samo čakale kdaj bodo komu izmaknile košček hrane.

Sledil je spust proti jugu, mimo riževih polj in zanimivih vasic vse do območja Udawalawe. V hotelu smo si nato privoščili pozno kosilo in preživeli preostanek večera ob druženju na terasi obdani z divjino.

Pot z javnim prevozom: Obstaja več opij a najlažje je avtobus do Wellawaye (cca 1h) in nato od tam prestop na avtobus, ki pelje preko mesta Embilipitiya, ter nato tuk tuk do Udawalwe oziroma avtobus, ki gre do Ratnapure ampak preverite, da gre mimo nacionalnega parka udawalawe (cca 2-3h).

9. Dan: UDAWALAWE – MIRISSA

V jutranjih urah (7.00) smo zapeljali do Nacionalnega parka Udawalave (vstopnina 3300/=, jeep 5500/= na vozilo). Na vrsti je bil končno nepozaben Safari. Vsi smo že komaj čakali, da vidimo slone v naravnem okolju in park definitivno ni razočaral Park je bogat tako z raznoliko floro in favno. V parku smo videli kar nekaj zanimivih prtic, kuščarjev, ogromno kačo, bivole, krokodile in seveda nepozabne črede slonov. Največje navdušenje je požel približno 3 mesece star mladiček katerega je mamica z družino skrbno čuvala. Všeč nam je bilo, da ni bilo veliko drugih jeepov in da so bili vozniki spoštljivi do živali, tako da smo jih lahko v miru opazovali. Šele ko doživiš te velikane v naravi se zavedaš kako mogočne živali so to. Res popolnoma nepozabna izkušnja.

Po safariju smo se vzdolž obale odpravili prosi obmorskemu mestecu Mririssa. Vsi smo že komaj čakali, da namočimo noge v ocean. Ko smo končno zagledali plažo nam je ta definitivno vzela dih. Čudovita peščena plaža z dvema zalivoma in majhen otoček na katerega se lahko vzpneš.  Ter nešteto restavracij in barčkov za večerne koktajle in pivo. Definitivno smo izbrali pravi kraj za počitek!

Pot z javnim prevozom: Tuk tuk do kraja Embilipitiya cca 20min / Avtobus do kraja Matara cca 2,5h /  tuk tuk ali lokalni avtobus do Mirisse cca 20-30min.

10. Dan – 12. Dan: MIRISSA

Naslednje 3 dni smo preživeli na plaži v Mirissi. Del Ekipe se je drugi dan odpravil tudi na ogled kitov in delfinov, po katerem je znano to območje.

Mirissa je najbližja točka habitatu kitov in delfinov na Šrilanki in nudi idealne pogoje za življenje teh velikanov. V zadnjem letu so na tem območju opazili 5 različnih vrst kitov in 4 različne vrste delfinov, tako, da se nam je to definitivno zdelo vredno udeležbe. Najbolj fascinantni so seveda Sinji kiti, največja žival na svetu. Izbrali smo ekipo Raja in the Whales, ki ima sicer fiksno ceno skozi celotno leto (6500/=) a so definitivno najboljši. Naša vožnja se je začela ob 6.30 zjutraj in nazaj v zaliv smo prispeli nekaj po 12 uri. Na pot smo zapluli z ekološko osveščeno ladjo na kateri nam je bil poujen odličen zajtrk, voda in dodatno okrepčilo. Ekipa je po poti celo pobrala nekaj kosov smeti iz oceana in sproti z nami delila njihovo znanje. Res smo imeli srečo, saj smo videli želvo velikanko, leteče ribe ogromno jato delfinov in 3 kite (2 glavača in enega sinjega). Res noro in nepozabno doživetje za vse ljubitelje živali in morja. In res moramo pohvaliti ekipo, ki se je obnašala zelo odgovorno in ni motila živali v nasprotju z nekaterimi drugimi barkami.

Pot z javnim prevozom: Po plažnem predelu je najlažji prevoz s tuk tuki, ki so dražji kot v notranjosti ali pa z lokalnim avtobusom.

13. Dan: MIRISSA – GALLE – BENTOTA

Čas na sanjskih tropskih plažah je na žalost skorajda mimo a nismo mogli zapustiti Šrilanke brez ogleda znamenitega mesteca Galle in njegove utrdbe. Galle je eno večjih šrilanških mest na jugu otoka. V zgodovino je zapisano kot pomembno pristaniško mesto, kjer so že v letu 1400 BC trgovali s pavi, dragimi kamni, cimetom in ostalim eksotičnim blagom.

Ko smo vstopili v obzidnje Galle Fort se nam je odprl svet malo drugačne, kolonialistične Šrilanke. Temu pričajo tudi zanimiva imena ulic in stavbe, ki s svojo arhitekturno podobo jasno kažejo vpliv kolonialistov. Danes je mesto ohranjeno v vsej svoji lepoti, tretjina hiš je v lasti tujcev, domačini pa so tukaj odprli razne ateljeje, delavnice, prodajalne usnja in ostalih ročnih izdelkov, tako da bi skorajda lahko rekli, da je mesto znotraj obzidja velika galerija in odraz pisanosti šrilanške kulture. Tu smo preživeli par ur in se sprehajali po ulicah, ter si ogledovali mestece.

Najbolj nora se mi je zdela dejavnost mladih domačinov na obzidju, ki za nekaj evrov skočijo z obzidje med nevarne čeri v ocean. Seveda nihče ni želel financirati tega podviga, smo pa namenili nekaj rupij slepemu gospodu, ki je veselo prepeval na stopnicah. Nekaj kar smo opazili na Šrilanki je to, da vsak nekaj počne. Izredno malo je beračev, ki bi samo prosili za denar, ampak želijo vsi nekaj delati, pa čeprav je to petje na stopnicah ali pa skok v morje za zabavo turistov.

Ker je bilo obzidje res vroče smo se po kosilu v lokalni restavraciji blizu avtobusne postaje odpravili naprej do našega zadnjega postanka na otoku – Bentota. Tudi tu smo bili nameščeni v bližini plaže ampak je bila tu plaža mnogo bolj osamljena in dolga ocean pa malce bolj razburkan kot v Mirissi. Ponovno smo doživeli nepozaben sončni zahod s kokosom v roki.

Pot z javnim prevozom: Avtobus Mirissa – Galle (cca 1,5h) / Avtobus Galle  – Benota (cca 1h), lahko se vkrcate tudi na avtobus (ne ta ki gre po avtocesti!) za Colombo in izstopite v Bentoti.

14. Dan: BENTOTA – LETALIŠČE

Na našo veliko žalost je napočil naš zadnji dan na tem čudovitem otoku. Bentota je znana po rečnem safariju med mangrovami, tako da smo morali poskusiti to, predvsem zaradi cimeta. Vkrcali smo se na barko in dogodivščina se začela. Maadu reka (Madu Ganga) ponuja vožnjo po laguni mangrov, ki je eden ozmed zadnjih tovrstnih gozdov na otoku. Najprej smo se ustavili v tako imenovanem fish spaju (300/=), kjer so na naših nogah ribice izvedle pedikuro. Zabavna in žgečkljiva izkušnja. Sledil je obisk templja na otoku, kjer nas je med drugi presenetila leteča veverica! Res nisem vedela, kako velike so v živo. 

Nato je sledil težko pričakovani obisk otoka cimeta. Starejši gospod nam je prikazal sam postopek in po želji se da po ugodni ceni tudi kupiti izdelke (400/=). Res zanimiv proces. Seveda smo uživali tdui v nepozabni naravi, videli smo monitorje, opice, ptice, lokalne ribičke, kačji otok kjer domačini odlagajo kače, naprave za lovljenje škampov in še bi lahko naštevala. Sama izkušnja je trajala cca 2h in je bila definitivno vredna obiska. (Cena je odvisna od velikosti skupine in trajanja mi smo plačali 2000/= po osebi).

Po obisku lagune smo se za zaključek podružili še z lokalnimi želvami. Ohranjanje želv je na Šrilanki velik in pomemben projekt. Prav zato so ustanovili valilnice želvjih jajc, da bi zavarovali ta krhka bitja. Pogosto te valilnice odkupijo jajca od lokalnih ribičev in jih nato namestijo v varno okolje, ker se želve izvalijo. Majhne želvice so nato nameščene v bazenih v valilnici približno 2-3 dni, da se povečajo njihove možnosti za preživetje. Po treh dneh jih izpustijo v Indijski ocean. Zanimivo je bilo videti raznolike želve v živo in od blizu, nekatere so bile tu na zdravljenju, spet druge imajo dolgotrajne poškodbe in v oceanu ne bi preživele. Zanimiv in pomemben projekt vreden obiska. Sami smo se odločili, da obiščemo večjo valilnico (1000/=), so pa seveda v okolici tudi mnoge manjše (500/=).

Na žalost je čas mineval prehitro in napočila je ura odhoda proti letališču. Teh 14 dni na solzici sredi Indijskega oceana je bilo nepozabnih. Doživeli smo ogromno lepega, novega, eksotičnega, poskusili na tone okusne hrane (Nujno poskusite kotu roti, buriyani, nasi goreng, vade, rotije in riž & kari seveda), se najedli tropskega sadja in naužili fenomenalnih sokov. Živalstvo in rastlinstvo tu je tako bujno in pisano, da ga nobena beseda ne more opisati! Vsi pa se strinjamo, da so velika posebnost otoka ljudje, ki so bili skozi celotno popotovanje prijazni in ustrežljivi, z veseljem so z nami delili svoje zgodbe in skoraj vedno smo imeli občutek da z nami ravnajo pošteno. Definitivno so Šrilančani pustili pozitiven vtis in z veseljem vsakomur priporočamo obisk tega čudovitega bisera!

Pot z javnim prevozom: Avtobus ali vlak z Bentote do Colomba in nato avtobus s postajališča Pettah do letališča (cca 2h + 1-2h).

Ta članek je sestavljen iz treh delov: Šrilanka I. del  | Šrilanka II. del | Šrilanka III. del

Želimo vam varno in TOP doživeto pot!

Vse informacije so točne v času objave.
V kolikor gledata ponudbo z daljšim časovnim odmikom, obstaja možnost, da se je ponudba spremenila. Bodite obvešečeni!

Radi potujete?

Prijavit se na TOP e-novice!

---

Hvala - prejeli smo vašo prijavo.

×

Cart